https://www.youtube.com/watch?v=XWCY5_ArJO0 Aleks: Torej, ko povem ljudem, kaj sem naredil, včasih posnamejo selfie z mano. Mi smo poskušali zaslužiti. Kvečjemu smo celo poskrbeli, da je lahko kdorkoli to uporabljal brez omejitev. Ko se je firma začela oblikovati, so mi rekli: "Aleks, pusti faks in pridi na Finsko." Jaz sem rekel: "E, mogoče pa ne." In so me izplačali takrat ven, tako da jaz sem dobil cash, oni so pa dobili delež. Gregor: Kaj pa Nvidia? Aleks: Zmaga trenutne vlade na slovenskih volitvah je zahtevala na tisoče mrtvih. Če bomo gledali na slovensko politično sfero kot na neko tekmovanje med plemeni, katero bo zmagalo na volitvah, bomo izgubili. Je zelo pomembno delati z dobrimi ljudmi. Kakšno razliko naredi ena res talentirana ekipa ljudi v primerjavi z nekim povprečjem? Prodaja podjetja ni nujno zmaga, na nek način je to, je to skoraj nek tak majhen podjetniški poraz. Gregor: En lep pozdrav v novem SBC-jevem podcastu. Tokratni gost je izjemen ... hm, mislec? Podjetnik? Slovenec? Pa še kakšen naziv bi mu lahko pripeli. Morda ga - ali pa skoraj zagotovo ga - niti ne poznate. Ampak to je čar tudi podcastov, predvsem pa Slovenije. Da imamo en kup ljudi, ki veliko znajo, veliko vedo, dobro delajo, pa so morda pod radarjem. In ravno zato so, kot rečeno, tudi podcasti dobra stvar, da jih spoznamo, predvsem pa, da slišimo še kakšno drugačno mnenje, kot ga sicer zelo pogosto slišimo na družbenih omrežjih ali pa v tistih glavnih medijih, ki jih gledamo. Aleks Jakulin je z nami. En lep pozdrav. Aleks: Živjo. Gregor: Ja, najprej bova dodala še doktorja, prav? Aleks: Lahko. Gregor: Ena izmed zanimivosti, ko sem se pripravljal, je, da ste prejemnik nagrade za najboljši doktorat v Evropi. A začneva tukaj - kaj ste pisali, o čem ste pisali in kako to ocenijo? To me tudi zanima, no. Aleks: Jaz sem delal z mentorjem Ivanom Bratkom. On je oče umetne inteligence v Sloveniji in mi je dal en tak problem, ki nisem vedel, koliko težek je, ampak problem, ki mi ga je zadal, je, kako naj računalnik ustvari nove koncepte. Se pravi, ne kako se nauči enega obstoječega koncepta, ampak kako lahko računalnik ustvari nove koncepte. In jaz sem se pač v to zagnal in po parih letih sem imel en tak prototip, ki je deloval in mislim, da je bil ljudem všeč, tako da potem sem dobil tudi to nagrado. Ampak tisto, kar je bilo še bolj zanimivo, je, da sem bil potem vabljen, da predstavim te raziskave na University College London in eden od ljudi, ki je prišel na to mojo predstavitev, je bil tudi Jeffrey Hinton, ki je lani dobil Nobelovo nagrado v bistvu zato, ne, zato da je apliciral moj algoritem par mesecev kasneje v prvem članku, ki ga je on napisal o globokih nevronskih mrežah. Gregor: Če prav razumem, si lahko lastite del Nobelove nagrade skorajda ali pa vsaj osnova in zasnova je zrasla v vaši glavi. Aleks: No, vprašanje je, če je res v moji glavi. To je bil v bistvu zelo star problem in tukaj je cel kup ljudi delalo na tem. Jaz sem mogoče bil samo en člen v tej verigi. Gregor: Skromnost je lepa čednost, a veste to. Na začetku sem rekel, da vas ljudje verjetno ne poznajo prav pogosto, vas ne omenjajo. Kako to? Aleks: Pod radarjem lahko dosti več narediš. Gregor: Še ena stvar mi je bila zanimiva, mnogo njih, ampak ena tudi, ne, lahko bi rekli, da ste nek ... zdaj niste več deček, ampak da ste bili čudežni deček. Pri 17 letih ste bili namreč že tudi del ekipe, ne, ki je razvijala stvar, ki jo prav vsi poznamo. In postavila, ne samo razvijala. Aleks: Ja, takrat smo naredili format PNG, se pravi, ko shraniš sliko, se konča s tremi črkami PNG. To smo sestavili takrat, ko sem imel 17, 18 let. Gregor: Okej, dajva se zdaj ustaviti pri tem, saj bova šla še na doktorat, na umetno inteligenco, na ta pod radar, ampak 17 let nazaj Slovenija ni bila prav digitalno razvita, a se motim? Takrat nismo bili morda na tej ravni, kot smo danes, tudi slučajno ne, tudi v primerljivosti z Evropo ali pa z Ameriko. Kje ste se torej znašli prav vi v reševanju tega problema ali pa ... in to pri 17-ih, no. Aleks: Mislim, Slovenija je bila digitalno zmeraj relativno močna, že od Iskre Delta naprej. V Sloveniji so se dosti kvalitetne informacijske, računalniške zadeve delale že generacije. Tako da tukaj bi skoraj lahko rekel, da sem imel privilegij tega, da sem odraščal v Sloveniji. V Sloveniji so računalniška tekmovanja, je bil pouk računalništva in tako naprej, tako da tukaj sem zelo hvaležen Sloveniji za vse to. Tisto, kar je bilo mogoče malo težje, je dejstvo, da ko sem odraščal v Sežani, sem bil relativno daleč od vseh informacij in skupnosti in tako naprej, kjer se lahko naučiš teh stvari. Tako da jaz sem v knjižnici v Sežani prebral vse knjige o računalništvu, pa se mi je zdelo, da še zmeraj ne vem prav dosti. V primerjavi recimo s kolegi, ki sem jih spoznal na tekmovanjih. Tako da kadar sem potem dobil prvi modem in to je bilo darilo Tomaža Gornika iz Maranda, se mi je odprl en cel nov svet. Takrat v bistvu še ni bil pravi internet, so bili ti BBS-i, bulletin board systems, v bistvu neke vrste oglasne deske, do katerih si lahko dostopal tako, da si pač poklical neko številko po telefonu. In preko tega se mi je potem odprl en čisto nov svet. In nekako sem začutil neko čarobnost vsega tega. Takrat je bilo še vse skupaj zelo optimistično in pozitivno. Zdaj, mogoče generacijo kasneje, se lahko začenjamo zavedati problemov vsega tega, ker dejansko te tehnologije, komunikacije in interneta so bile narejene z ogromno enih preveč optimističnih predpostavk o človeški naravi. Tako kot je ta tehnologija lahko super za dobre ljudi, je mogoče še bolj super za slabe. Gregor: Zelo veliko vprašanj mi pripravljaš za naprej. Tudi tega se bova še lotila, ampak kot sem prej rekel, nismo bili tako digitalno razviti, da, Iskra, vrhunska zgodba, ampak ja, veš, ti si rekel, mi smo dobili potem modem, to se mi je odprl nov svet, ne. Sam se spomnim, moj modem je bil tak, da sem moral prav očeta prositi, a grem lahko zdaj na internet, ker potem dve uri nihče ne bo klical, ne. Zato se mi je zdelo, tvoj svet interneta je totalno drugačen od današnjega, a ne, ko je v resnici vse na dosegu roke, na telefonu in tako naprej. A zato, ker ste razvijali ta JPEG, a si zato danes milijonar, a si zato danes, vsaj v tem svetu, ki se spozna na to, prepoznaven? Ali je to samo en delček spet mozaika, ki je danes nekaj popolnoma normalnega? Aleks: Torej, ko povem ljudem, kaj sem naredil, včasih posnamejo selfie z mano. Ampak mi smo takrat to naredili čisto kot prostovoljci za dobro interneta. Nismo poskušali zaslužiti. Kvečjemu smo celo poskrbeli, da je lahko kdorkoli to uporabljal brez omejitev. Tako da ta svoboda razvoja je bil primaren faktor in primarno vodilo. Ne pa poskus zaslužka. Na nek način smo vsi poskušali zgraditi neko tehnološko katedralo, kjer v bistvu je zadoščenje v tem, da si jo zgradil, ne pa v tem, da boš zdaj zaračunaval vstopnino. Gregor: Ker danes je pa drugače, a ne, se mi zdi, da vse, kar naredijo, ali pa veliko, kar naredijo, se potem, če je uspešno, ali pa da bi bilo tako, da bi tako zaznamovalo svetovni splet, govoriva o milijardnih podjetjih. Aleks: Marsikatera zadeva zahteva velike investicije. In ne moreš postaviti infrastrukture, ne da bi od zadaj bil nek poslovni model. Tako da določene zadeve res lahko delaš kar tako s prostovoljci, ampak za marsikaj je pa potreben nek poslovni model, je pa potrebna neka investicija. In skozi to se potem zgradijo neke institucije in te institucije lahko delajo dobro ali pa slabo. Ampak tako bi rekel, da na začetku, ko se neko področje komaj odpre, je ogromno priložnosti tudi za take zadeve, ki jih lahko naredijo prostovoljci brez plačila. Sčasoma pa potem to okoli dozori in potem mogoče nek bolj klasičen pristop z investicijami, javnimi, zasebnimi pač pripelje v naslednjo fazo tega razvoja. Gregor: Dajva ostati še pri tem 17-letnem fantu Aleksu. Kakšen fant si pa bil pri 17 letih? Kakšen je bil ta tvoj svet torej, ko se ti je odprl? Aleks: Pri 17-ih sem zaključil srednjo šolo v Italiji, kjer sem bil na Zavodu Združenega sveta v Devinu. To je mednarodna šola, kjer je bilo 200 dijakov iz približno 70 držav. Takrat sem se spraševal, a naj grem v tujino na študij ali naj se vrnem v Slovenijo. In takrat se mi je zdelo, da Slovenija ima ogromno enih možnosti, da je to odlična država, da lahko ogromno ustvarimo in sem se odločil, da se potem vrnem. Gregor: To je bila prava odločitev? Aleks: Pravijo, da take odločitve lahko kvečjemu sprejmeš. Ne moreš ... nikdar ne veš, kako bi bilo, če bi sprejel drugačno odločitev. Pač, odločitev je to bila. Mogoče lahko rečem, da sem bil malo razočaran nad tem, kaj se recimo zadnjih 20 let dogaja s Slovenijo. Skozi 90-ta je Slovenija res dobro delovala in od takrat naprej pa se mi zdi, da je izgubila neko smer in se se malo izgubila. Gregor: Ja, tudi o tem te bom še marsikaj povprašal, sploh zato, ker si zdaj zadnja leta razpet med dva kontinenta, dve državi, Združene države Amerike, tudi Slovenijo. Ampak ne morem mimo tega začetka, zato ker mi bo potem vse lažje, ko te bom spraševal, s kom vse ste ustvarjali JPG, kdo je bila ta ekipa in kam vas je potem pot zanesla, kakšna vrata se ti odprejo, ko si ta mladenič, poln idealizma, znanja, tudi revolucionarnih idej, zato ker potem te bom lažje spraševal, kam vse si zašel, ne? Aleks: No, začelo se je tako, da me je zanimalo področje kompresije podatkov, kar je v bistvu na nek način čarobna tehnologija, no. Kako imaš tukaj nek film, ki ga potem lahko skrčiš na, ne vem, mogoče par strani kode. In sem se pač začel ukvarjati s tem, kako to deluje in kot srednješolec sem to razumel, tako da potem, ko sem dobil kot nagrado na tekmovanju iz računalništva v Sloveniji dvoletno neplačano prakso v Kaliforniji, se mi je zdelo to totalno fantastično. To je Rudi Bric takrat organiziral v sodelovanju z Zvonkom Fazarincem, ki je bil direktor laboratorija Hewlett-Packard. Mimogrede, Hewlett-Packard in laboratorij Hewlett-Packard so bili ena od začetnih točk Silicijske doline. Na primer, kot najstnik je tam tudi Steve Jobs delal, ki je potem ustanovil Apple. Tako da meni je bilo to neverjetno čarobno. No, in ko smo prišli tja, so me vprašali, na čem bi rad delal, in sem rekel kompresija podatkov, tako, vedel sem, pa hkrati sem bil tudi že malo pripravljen. In potem so me predstavili temu človeku, ki je imel tam čez raziskave iz kompresije podatkov, in to je bil Abraham Lempel, izraelski profesor, ki je razvil tisti algoritem, ki smo ga takrat vsi uporabljali, in to je kot da bi srečal Boga oziroma polboga. In potem sem se pridružil tej njegovi skupini, kjer so mi dali neko nalogo, ki sem jo potem dosti dobro opravil, in skozi to sem se potem naučil, kako deluje kompresija še malo bolj napredno, in to mi je potem omogočilo, da sem se kot prostovoljec priključil tej ekipi, ki je naredila format PNG. No, potem me je pa Hewlett-Packard povabil nazaj. In pri 18-ih sem bil z delovno vizo v Kaliforniji, s službenim avtom, s plačo, ki je bila večja kot vsota plač mojih staršev. In tam mi niso hoteli povedati, kaj bom delal, dokler nisem prišel tja. In delali smo Hewlett-Packardov predlog organizaciji JPEG in ta naš predlog je potem tudi uspel. Tako da potem smo naredili še enega od teh JPEG standardov. Gregor: No, vidiš, da je zanimivo, da te malce bolj povprašam o 17. in 18. letu. A ko dobiš takšno plačo, ko dobiš avto, ko si v Silicijevi dolini, kjer se dogajajo vsi preboji, sploh ko danes nazaj gledamo, ne, razumemo, aha, to je bil prostor, kjer je vse skupaj eksplodiralo. A si kaj zamudil? Si pozabil na kakšno zabavo zvečer iti ali ljudje tvoje vrste, ki samo razmišljajo o številkah in o kokainu? Aleks: V Silicijevi dolini ni zabav. Gregor: Saj to. Aleks: Ljudje tam delajo. Gregor: Ali so tista poznanstva iz tistega časa še danes živa? Je to nekaj, kar v bistvu potem zaživi in obstane celo leto, celo življenje? Aleks: Je, je še zmeraj precej poznanstev in prijateljstev. Mogoče kar je zanimivo, je, da ko narediš nek tak standard, potem si zaprl področje z generacijo. Dejansko, kadar narediš nek dober standard, je to zaključeno. Ker standardov načeloma se ne spreminja. Se jih ne razvija. Tako da tako PNG kot tudi ta Lossless JPEG sta bila toliko dobro narejena, da potem še zmeraj se uporablja in nič ni bilo spremenjeno od takrat naprej. Gregor: Zdaj te bom prosil za eno tako primerjavo teh dveh standardov v jeziku, ki ga bo razumela moja mama, a prav? Moja mama je super ženska, sem zelo ponosen nanjo, ampak vendarle ona o računalnikih ve zelo malo, a ne, ker je generacija, ko so računalnike dobili šele v službo, toliko, da so jih uporabljali kot medicinska sestra in verjamem, da je med nami tudi nekaj takih gledalk in poslušalk in poslušalcev. S čim bi lahko primerjal ta dva standarda? Zdelo se mi je super, ko si rekel, ko to enkrat zapreš, je to to. A ne, če bi to prevedel v moj jezik ... Aleks: Ja, standard je kot vtičnica. Dejansko hočeš imeti standarde za vtičnice, zato da potem tisti vtikač, ki ga nosiš s sabo, lahko vtakneš v vsako vtičnico. In podobno je s slikami, se pravi, kako ti recimo eno sliko vtakneš v drugi računalnik. Ali pa iz enega programa v drugi program. Gregor: To sem rabil zato, ker sem tudi sam, jaz rečem, saj imam računalnike, telefone, ampak vendarle, ko govoriva o tako pomembnih drugačnih stvareh, a ne, je fino, če kdaj kakšno stvar razložite nam, navadnim ljudem, še malce bolj po domače. Zdaj pa, če greva naprej, koliko časa si ostal potem v Silicijevi dolini? Aleks: To je bila poletna praksa. To je to. Ja, tri mesece in potem nazaj na faks. Gregor: Ko si prišel na faks, si bil zvezda? Aleks: Po moje ljudje niso niti razumeli, kaj sem delal. Gregor: A vidiš, zato sem te prej vprašal, kaj to je. Kolikokrat si moral razložiti, no, kaj vse ste počeli in kako drugače je na drugi strani? Aleks: Problem je bil v tem, da tudi, ko sem razložil, mi ljudje niso verjeli. Gregor: Res? Aleks: Ja. Gregor: Veš, ker ni bilo še interneta, da bi lahko vse to tako hitro preverili, mogoče, a ne? Aleks: Mogoče. Gregor: Ampak vendarle si pa imel nek vpogled, ne vem, zdaj, ko predavaš, ko si gostujoči profesor na MIT-ju in tako naprej, zdaj pa razumejo, kdo si, a ne? Zagotovo je pomembno, kdo je njihov predavatelj. Koliko šteje, da si nekoč v življenju nekaj naredil in potem to znanje danes, saj bova o tem v vmesnem času še govorila, predajaš naprej? Aleks: Znanje se ves čas razvija. Mhm. Gregor: In recimo, ko predavaš, ne vem, študentu na MIT, oni v redu bodo poslušali, kaj si ti prej naredil, ampak potem bodo dejansko poskušali nekaj potegniti iz tega, kar jim predavaš. Mhm. In pozornost ni samoumevna. Mhm. Oni bodo poslušali, če se jim zdi, da bodo imeli nekaj od tega. Ja. Aleks: To je pa enako potem kot pri nas v Sloveniji, a ne? Tukaj pa ni verjetno razlike, kaj? Zmeraj se moramo dokazovati iz nule gor. Mhm. Gregor: Kje oziroma na kateri univerzi ti je bilo morda najbolj zanimivo predavati, kje so razlike največje? Vendarle v Sloveniji velikokrat govorimo, kako je pri nas, a ne? Te izkušnje seveda vsi imamo ali pa jih slišimo, vidimo. Biti gostujoči predavatelj ali pa redni predavatelj na Otoku ali pa v Ameriki je pa nekaj popolnoma drugačnega, no, sploh pa na tvojem področju. Aleks: No, jaz nisem poklicno predavatelj. Jaz občasno sem povabljen in potem pridem pa pač predavam o neki temi. Po moje je težko primerjati institucije same po sebi. Lažje je primerjati ljudi, ki se nekje zberejo. Na primer, MIT ima dosti drugačno kulturo kot na primer, ne vem, univerza v Ljubljani. In opazovati te kulture in opazovati, kako ljudje razmišljajo in kaj jih motivira, to je zanimivo, ne. In v končni fazi je predavanje uspešno takrat, ko se prenašajo informacije, ko v bistvu predavatelj zna z neko publiko ustrezno komunicirati. In to ne nujno zmeraj uspe. Malo metanje kocke. Gregor: Te tudi doma velikokrat povabijo na kakšno predavanje? Aleks: Ne prav pogosto. Gregor: Ker ne poznajo tvoje številke, kaj si naredil ali ker se enostavno, ne vem, se v Sloveniji dovolj ne znamo poslušati in najti? Aleks: Mislim, da sem v Sloveniji že dovolj povedal. Ne vem. Gregor: Ampak saj prihajajo vedno nove generacije, a? Misliš, da ni tako? Aleks: Ne vem. Če me kdo povabi, dostikrat rečem ja. Gregor: To lahko potrdim, ker sem poslal mail in si prišel, ne. Ampak okej, želim vprašati, ne, ker si videl, tudi sam si zdaj rekel, vidi se te ljudi, ki pridejo nekam ali pa drugam in da smo Slovenci bili zelo prodorni, no, si me popravil na začetku, kar se tiče računalništva, digitalizacije in tako naprej, ampak ali smo še vedno v koraku s časom, še vedno sledimo temu, kar se dogaja v svetu, v Sloveniji, v Evropi, ker zdaj sva pa morda že malce gledala tudi v prihodnost, ne, Kitajska, Indija, Amerika, to se mi zdi, da je ta korak res hiter, v Evropi se pa morda ukvarjamo preveč, ne vem, z marsikatero stvarjo, ki ni tako pomembna, no. Aleks: Mislim, da je zdaj moment, ko se Evropa začenja zavedati, da je izgubila to prednost, ki jo je enkrat še imela. In je zanimiv moment, zaradi tega, ker dejansko podjetništvo, recimo še posebej slovensko podjetništvo, je bila neka molzna krava dobršnega dela slovenske politike, dobro generacijo. In ta molzna krava je pač dajala mleko in je dajala mleko in je dajala mleko in to se je potem porabljalo za take in drugačne politične projekte, ki na nek način niso kaj dosti naredili za slovenski narod ali pa za slovensko ekonomijo. In zdaj vidimo, da smo na točki, ko v bistvu izgubljamo in relevantnost in moč in tudi ljudi. Gregor: Ja, in tudi ta, kot si rekel, ne, neko prednost ali pa vsaj korak. Na primer, Evropa ima težave, nima čipov, ne. Imamo težave, mi nimamo niti nekih cloudov, potem imamo težave, nimamo visokotehnoloških podjetij. Ljudje seveda gredo čez ocean, zato ker bodo tam dobili dobro službo in še tam jih potrebujejo. Kako se je to zgodilo, kaj se je zgodilo, da so nas, ne vem, Američani, zdaj Kitajci tako prehiteli? Aleks: Po moje ni toliko problem, da bi zdaj tudi mi mogli imeti nekaj, kar Američani imajo ali pa nekaj, kar Kitajci imajo. Po moje je bolj problem to, da Slovenija, se pravi, tako Slovenija kot Evropska unija ni ustvarili nekih novih uspešnih podjetij in to že eno generacijo. Torej, ko ti enkrat imaš svetovno ekonomijo, ne, vsak kontinent na nek način prispeva s tistim, kar ima. In pač ja, Amerika je pač prispevala internetne tehnologije, Kitajska je prispevala neko visoko skalabilno industrijsko proizvodnjo tehnoloških izdelkov. In Evropa? Kaj pa Evropa prispeva tej svetovni ekonomiji? V bistvu samo neke politične ideje in regulative, ki pa pravzaprav ne štejejo kaj dosti. Gregor: Ker se zdaj dotikava tega realnega sveta pa podjetništva, rekel sem na začetku, da si ob tem, da si pač lahko, a lahko rečem znanstvenik, je to prava definicija tudi? Aleks: Recimo, da biti znanstvenik je en pomemben del moje identitete. Gregor: Okej, ampak rekel sem, da si tudi podjetnik. Dajva se dotakniti še tvojega podjetniškega življenja, zato da potem lažje vpeljeva debato tudi v podjetniški svet Evrope, sveta, sploh ker se bomo dotikali tudi Amerike. Kako se je začel ta tvoj podjetniški del potem, življenjski? Aleks: Ko sem bil podoktorski raziskovalec na Kolumbijski univerzi v New Yorku, sem videl, da se internet premika v neko suboptimalno smer. In se mi je zazdelo, da tudi če vse naredim, kar lahko naredim kot akademik, bodo ti problemi še zmeraj ostali. Hkrati sem pa videl priložnosti, ki so bile podjetniške narave, da rešimo pomembne probleme, ustvarimo vrednost in sem zato potem se malo preusmeril. Gregor: Ampak ta mala preusmeritev je bila uspešna? Aleks: Mislim, da je bila uspešna. Zdaj, veliki projekti dosti časa trajajo in se mi zdi, da tukaj je, tukaj je zmeraj to vprašanje tega, koliko časa rabiš, da se povrne investicija in kako, se pravi, kaj je ta ROI, ne, Return on Investment, se pravi, kolikokrat se potem pomnoži denar, ki je bil pač v nek projekt vložen. In se mi zdi, da jaz gledam bolj dolgoročno in imam dosti večje ambicije glede tega, koliko visok naj bo ta ROI, kot pa recimo neko širše okolje. Na nek način se mi zdi, da ljudje zmeraj predpostavijo, da ne vem, da boš zdaj tukaj investiral, ne vem, 100.000 in boš čez eno leto, ne vem, vrnil 200.000. Ampak če rešuješ probleme, ki so veliki, ene par milijard, se to ne zgodi čez noč. Gregor: Ampak potem lahko ciljaš tudi na nekih par milijard? Aleks: Jaz sem zmeraj ciljal na par milijard. Gregor: S čim se ukvarjaš? Aleks: Torej, internet se spreminja. Internet, kot ga imamo trenutno, je bil narejen za ljudi. In že kakšnih 15 let je na internetu zmeraj več robotov, zmeraj več umetnih inteligenc. In od takrat naprej internet ne deluje več dobro. Že prej so bili problemi, zdaj so pa ti problemi še oh in sploh izpostavljeni. In ukvarjam se z oblikovanjem internetnih tehnologij, ki bodo prilagojene tako za ljudi kot tudi za robote. Gregor: Se to lahko počne en človek ali imaš ekipo? Aleks: V začetku največ to počneš kot en človek, zaradi tega, ker je pač kompleksen projekt, ki ga je treba dobro premisliti in tako naprej. In ekipa se mogoče lahko oblikuje šele potem, ko dejansko lahko, ko imaš resurse za to, da ljudje lahko v miru neko zadevo počnejo. Ampak tista ideacija, ne, je, v nekaterih primerih imaš res lahko že ekipo od vsega začetka. Ampak dosti projektov ni takih. Dosti projektov je takih, da jih en sam človek premišljuje, ne vem, deset, dvajset let, zato da potem pridejo do točke, ko se jih lahko realizira. In kar je zanimivo, da zdaj dejansko prihajamo v to obdobje, ko se bo to lahko vse skupaj realiziralo. Gregor: Zdaj bom spet postavil vprašanje kot popoln butec. Kaj potrebuješ ob ekipi, ob znanju, za reševanje takšnih kompleksnih težav in iskanje rešitev? Aleks: Mogoče smešen odgovor, ampak rabiš vero, rabiš v bistvu neko zaupanje, ki presega samozaupanje, zato da se res lotiš velikih problemov. Gregor: A je to razlog tudi te razdeljenosti med Ameriko in Slovenijo, kjer si ves čas na poti, da potrebuješ tudi Ameriko za reševanje teh težav? Aleks: Torej, Amerika ima eno poslovno okolje, ki je sposobno generirati multimilijardna podjetja. In Evropa tega ni razvila. In vsakič, ko se pojavi neka inovacija, in zgodnje inovacije se pojavljajo tako v Evropi, kot tudi v Ameriki, kot tudi na Kitajskem, Evropa tega ni sposobna postaviti. Deloma zaradi tega, ker je toliko enostavno na nek način za Evropejce recimo priti v Ameriko, deloma pa zaradi tega, ker Evropa ne razume in ne goji ekosistema investiranja v neke nove projekte in kjer regulativa ne poskrbi in ne zaščiti teh mladih podjetij. Jim ne da trga, kjer bi lahko ta podjetja v bistvu konkurenčno hitro rasla. Gregor: Američani torej razumejo, da dobro idejo je pametno hitro kupiti, pa jo potem sami razvijati? Aleks: Američani razumejo, da ko imaš neko dobro idejo, da večina ljudi bo mislila, da ta ideja ni dobra, ampak bodo vseeno dali dovolj denarja, da se lahko to idejo pravilno razvije. In v Evropi te nekako bo okolje prisililo, da poskušaš služiti denar za neko idejo, še preden je sploh do konca razvita. In zaradi tega se potem nikdar ne razvije do konca in ostane na nek način inkrementalna. Po drugi strani pa recimo v Ameriki imaš pa celo zaporedje transformativnih idej, ki prihajajo ven. Gregor: Verjetno si torej že moral zaprositi za nekoga, ki bo investiral v tvoje podjetje ali pa že zdaj verjame, a? Aleks: Po moje, če moraš prositi za investicijo, si že izgubil. Gregor: Se pravi, so te poiskali? Aleks: No, tukaj gre iskanje v obe smeri. Če hočeš rešiti nek pomemben problem, je investitor tvoj partner. In prideš do tega partnerja z nekim predlogom, ki bo tega partnerja navdušil. Torej ta ideja, da prideš in prosiš za denar, to ni pristop k gradnji uspešnih podjetij. Gregor: Veš, zato sem na začetku spraševal, koliko vedo, kdo si, koliko je to pomembno, kaj je pretehtalo, ko ste gradili ta odnos? To, kar si nekoč ali pa ste nekoč ustvarili v podjetju, na fakulteti, na univerzi, ali to, kar se danes dela v podjetju? Ali oboje? Aleks: Preteklost ti mogoče odpre vrata, ampak ne zapre posla. Prihodnost je tisto, kar zapre posel. To ali partnerji, tisti, ki pripeljejo kapital, tisti, ki pripeljejo znanje, in tisti, ki pripeljejo idejo. Gregor: A lahko poveva, o kakšnem kapitalu govoriva, na primer? Zdaj me vse zanima, seveda. Zdaj, ko omenil si s ciljem na milijarde, tukaj me potem zelo zanima, da odpremo to miselnost, o kakšnih številkah lahko torej govoriva, ko govoriva o tem reševanju ali pa o tvojem poslu? Aleks: Torej, tukaj imamo zdaj podjetja, ki so vredna trilijarde. Ne samo milijarde. Milijarda je mogoče nek ... milijarda je nov milijon na nek način. Gregor: Ja, na primer, zdaj, ko govorim o Nvidiji, tukaj bi začel, pa se bova potem spuščala, ker višje zaenkrat še ne moremo, a ne? Zdi se mi, da smo težko razumeli, da včasih so bila podjetja, tako kot si sam rekel, milijarda, danes nepredstavljive vrednosti. Kam to lahko sploh gre? Aleks: Mimogrede, smešno, da omeniš Nvidijo, zaradi tega, ker Nvidija je kupila podjetje, kjer sem jaz bil eden od ustanovnih inženirjev. Gregor: Saj zato to omenjam, da ti prineseš nekaj. Aleks: Ampak Nvidija je bila postavljena leta 1995, enkrat takrat. In je počela neke zanimive ideje o računalniški grafiki, ki na nek način so bile dosti slabe. Pa je vseeno dobila denar. Zaradi tega, ker kadar enkrat imaš neko dobro ekipo, ki si upa neke zanimive probleme reševati, se zavedaš, da se bo ta ekipa sčasoma naučila marsičesa. In Nvidija v bistvu je bila eno od manj uspešnih podjetij na začetku. Ampak vendarle so oni potem preživeli in so sprejeli par zelo dobrih odločitev, kot recimo, ne vem, to, da so podprli odprte standarde pri računalniški grafiki. In s tem, ko so podprli odprte standarde, so potem se dejansko lahko lansirali kot neko definitivno podjetje, recimo računalniške grafike. In potem, recimo, kakšnih deset let kasneje se je pa začelo ugotavljati, da v bistvu so ti procesorji, ki so jih razvili za računalniško grafiko, lahko uporabni še za kaj drugega. Gregor: In danes praktično za vse. Aleks: No, danes za te procese, ki jih rabijo ti large language models, ki so v bistvu srce vseh teh ChatGPT-jev in podobnih orodij. Gregor: A lahko te vprašam, saj si sam zdaj končno omenil, nisem te želel, ampak ja, katero podjetje je bilo to, ki ga je Nvidia kupila in kako si se ti tam znašel, kaj ste počeli in kakšen je bil to posel? Aleks: To je bilo podjetje Hybrid iz Finske in razvijali smo eno zadevo, ki se ji reče 3D Engine. To je pogon računalniške grafike za največ za računalniške igre. In spoznali smo se na internetu, na eni zadevi, ki se ji je reklo IRC, Internet Relay Chat, in to so bile klepetalnice na internetu. Gregor: To pa že poznam, veš. Aleks: Ja, ja. In tam smo pač bili ena majhna skupina inženirjev, večinoma finskih, potem pa še jaz. Gregor: To podjetje je še vedno del Nvidije? Aleks: To podjetje je še zmeraj del Nvidije. Nvidija ima pač svoje laboratorije na Finskem in ti laboratoriji so nastali iz tega našega projekta, ko smo bili trije fantje tam v Helsinkih. In dva sta delala, eden pa je lahko spal na mizi. Aha. In potem, ko je nehal spati, je drugi šel od računalnika na mizo spat za svoj interval, tako da. Gregor: To je bila ena soba, kjer ste delali? Aleks: To je bila ena pisarna, kjer smo delali, ja. Računalnike smo pa nosili s sabo kot ročno prtljago. Namesto kovčka si nesel en računalnik s sabo. Brez monitorja in tipkovnice. Monitor in tipkovnico si že dobil kje drugje, ampak. Gregor: Računalnik ste pa nosili. Aleks: Ampak računalnik si pa nosil s sabo. Gregor: No, vidiš, to je zdaj zanimivo. Kaj, oni so prišli prav na Finsko, da ste se potem pa vendarle, ko je bilo treba zaključiti posel, vsaj spoznali, da so videli, kdo so te trije fantje, ki to počnejo? Aleks: Torej, takrat, ko je Nvidija kupovala to podjetje, sem jaz že bil drugje. Jaz sem bil tam samo na tistem začetku. Potem, ko se je firma začela oblikovati, so mi rekli, Aleks, pusti faks in pridi na Finsko. In jaz sem rekel, e, mogoče pa ne. In so me izplačali takrat ven, tako da jaz sem dobil cash, ne, oni so pa dobili delež. Gregor: V Nvidiji? Aleks: In potem so nekje tam konec dvajsetih so se lahko upokojili, ker so dobili dovolj denarja. Gregor: A veš, prej sem te vprašal, ali je bila prava odločitev, da si ostal v Sloveniji, je bila prava odločitev, da si se izplačal že takrat? Aleks: Kot že rečeno, ne moremo razmišljati o takih stvareh. Vsaka stvar pride z nekimi plusi, minusi, ampak zakaj bi se dobro ali slabo počutili glede česarkoli. Gregor: Kaj si se naučil v tej zgodbi? Aleks: Da je zelo pomembno delati z dobrimi ljudmi. Kakšno razliko naredi ena res talentirana ekipa ljudi v primerjavi z nekim povprečjem. Ljudje, ki gledajo dolgoročno, ki si postavljajo visoke cilje, ki se ne bojijo trdega dela. To sem se naučil. Koliko je to pomembno. Zaradi tega, ker potem vse druge zadeve se že nekako sestavijo. Ampak zbrati skupaj ene par talentiranih ljudi, ki hočejo iti v isto smer, to je pa tisto, kar je mogoče najtežje in najbolj redko. Gregor: A ti je to na tvoji podjetniški poti potem še uspevalo? Aleks: Do neke mere. Gregor: Koliko prodaj si še izpeljal oziroma ali pa bil poleg ali pa bil vsaj tam, ko so se zgodile? Aleks: Potem smo imeli še eno prodajo intelektualne lastnine, ki se je zgodila relativno zgodaj. In potem smo imeli en merger v večjo firmo, kjer sem potem še nekaj časa bil direktor. Tako da sem videl ene par takih transakcij, vsaka je malo drugačna. Gregor: Kaj pa je najtežje? Ali pa kdaj je bilo tebi najtežje na vsej tej podjetniški poti? Saj bova se potem vrnila nazaj v akademske sfere pa v to življenje. Aleks: Po moje najtežje je takrat, kadar se ekipe razgrajajo. Se pravi, takrat, kadar dejansko izgubiš tisti alignment, tisto usklajenost v vodstveni ekipi. Ko ne vem, se izgubi zaupanje ali pa ko ne vem, ko so neki problemi, ki jih je težko premostiti. To so tiste zadeve, ki dejansko predstavljajo največje tveganje. Gregor: Veš, zdaj, ko govoriva o tvojem poslu, o vašem poslu, ne, slišim Američani, Finci, ne vem, Tajvanci in tako naprej. To je posel, kjer nacionalnost absolutno nič ne pomeni, ampak pomeni samo znanje? Aleks: Pri res velikih problemih rabiš sodelovanje med ljudmi preko narodov in kultur. Gregor: Zdaj naj vpeljem pa ravno na ta čas, v katerem živimo, vendarle pa se zdi, a ne, da imamo Evropejci nek problem, da smo ostali ujeti v času, kaj zdaj. Američani so bili ves čas naši zavezniki, Kitajci so neka grožnja, vsaj tako nam jo predstavljajo. Koliko časa preživiš v Ameriki na leto? Aleks: Jaz bi rekel, da preživim v Ameriki vsaj 11 mesecev na leto. Gregor: V katerem mestu oziroma v zvezni državi si? Aleks: Jaz sem leta 2020 šel ven iz New Yorka, do takrat sem bil v New Yorku. In od takrat naprej sem v bližini Bostona, ampak v zvezni državi New Hampshire. Gregor: Kako tam gledajo na razmere v svetu? Z ljudmi, s katerimi se ti pogovarjaš, družiš, delaš? Aleks: Svet je zelo velik in kompleksen. Ljudje gledajo na dosti različnih načinov. Ne vem, gremo lahko mogoče bolj podrobno na nekatere stvari. Gregor: Morda najprej tako, da Slovenci, Evropejci, ali pa zdaj posplošujem, seveda, da ne bo pomote, si Ameriko predstavljamo, aha, Donald Trump. Sam sem bil v Ameriki res zgolj tri tedne, tako da o tem nimam kaj pametnega povedati, ker vem premalo, ampak vendarle Amerika ni zgolj Donald Trump. To je prva stvar, ki se mi zdi, da bi jo morda lahko ti razložil. Aleks: Ja, mislim, Amerika je zelo, zelo, zelo kompleksna in imaš ogromno različnih subkultur. Ljudje so relativno politično aktivni in angažirani. Imaš take, ki so angažirani demokrati, imaš take, ki so angažirani republikanci. Jaz kot kot Slovenec mogoče imam eno, Američani bi rekli superpower. In to je, da znam komunicirati z različnimi subkulturami, različnimi ideologijami. Ne da bi, da bi bili sovražniki. Na nek način, ko odraščaš pet minut od meje z drugo državo in pol ure od meje s tretjo državo in eno uro od meje s četrto državo, se naučiš v bistvu ne nujno jezika kot takega, ampak se naučiš tega, da se prilagodiš enemu malo drugačnemu pogledu na svet, na življenje in kljub temu najdeš ono humanost pri sogovorniku, četudi mogoče prihajata iz nasprotnih smeri. In to je nekaj, kar v Sloveniji razumemo in znamo in lahko dobro uporabimo in vsaj meni je recimo to precej pomagalo, tako da lahko potujem med skupinami, ki mogoče se med sabo ne marajo preveč. Gregor: A pa se v Ameriki res ne marajo preveč med sabo? A je ta razdeljenost v zadnjih morda desetletjih res postala tako velika? Aleks: Razdeljenost je velika že kar nekaj časa. Dejansko je to ena taka zadeva, ki se pojavlja na kakšnih sto let, ko dejansko ljudje pozabijo, kako graditi skupno državo in se pač rodijo neke ideologije, ki potem se bojujejo ena proti drugi skozi nek proces, ki je skoraj taka hladna državljanska vojna. In na žalost tudi Slovenija v bistvu trpi to hladno državljansko vojno. Gregor: Je bolje živeti v Ameriki ali v Sloveniji? Aleks: Zelo odvisno od tega, kaj počneš, kje si, kdo so ljudje okrog tebe. Tako bi rekel, da zelo težko primerjati. Bi kvečjemu rekel mogoče tudi to, da dejansko recimo ni, na primer dve generaciji nazaj, na primer naši stari starši so imeli ta koncept Amerika. Zdaj to ni tako. Dejansko kvaliteta življenja v Ameriki je dosti primerljiva kvaliteti življenja tukaj. Mogoče tam imaš na papirju malo več denarja, po drugi strani pa v bistvu si imaš v bistvu dosti slabšo v bistvu to javno podporo, v smislu, da za dobro šolo ne moreš plačati, za dobrega zdravnika moraš plačati, medtem ko v Sloveniji to načeloma je še zmeraj skupno in na relativno dobrem nivoju. Na žalost se to razkraja, ampak zaradi drugih razlogov. Tako da jaz ne bi rekel, da zdaj bo kdo dosti profitiral, tako da se pač odseli tja. Po moje ne bo dosti profitiral niti, če se odseli v neko drugo državo. Po moje je daleč najboljša investicija, ki jo lahko kdorkoli v Sloveniji naredi, je to, da se angažira za boljšo Slovenijo. Gregor: Ti se? Aleks: Se poskušam. Recimo, da sem do zdaj poskušal ne biti v politiki in poskušati neke stvari delati izven politike, skozi gradnjo skupnosti, skozi gradnjo nekih projektov, kot je recimo bil Sledilnik. Ampak se mi zdi, da imamo politično okolje, ki je prišlo do take točke, da se enostavno moramo v večji meri ljudje angažirati in vzeti to kot svoje in ne kot nekaj, kar bodo drugi počeli. Gregor: Saj bova šla naprej, ampak sam si ga že zdaj omenil, sam sem ga želel nekoliko kasneje, covidni sledilnik, a ne? Se lahko še temu projektu malce posvetiva? Zakaj? Zdi se mi, da je bil to izjemen čas za Slovenijo, Evropo in svet poseben. Ne vem zdaj ga soditi, kako je bilo in tako naprej, ampak vendarle tvoja ekipa, se vas je bilo več, a ne, je dokazala, da se spet s tem, kot si sam rekel, ne nekim prostovoljnim angažmajem lahko marsikaj zgodi. Kako je to nastalo? Kako je to v bistvu bilo? In na žalost moram vprašati, ne kakšne so bile potem težave? Neverjetno, ker vendarle a ne to ni bil politični projekt, to ni bil to ni bil finančni projekt. Saj boš povedal verjetno, da koliko ste zaslužili, a ne? Šala, ampak vendarle, ne? Aleks: Ja, ja, še zmeraj plačujem članarino v društvu Sledilnik, vključno z drugimi, ki smo ki smo delali na tem. Ampak mogoče kar kar se je začelo, je bilo to, da sem v začetku leta 2020 gledal eno kitajsko stran, ki je kazala število bolnikov v Vuhanu in število umrlih v Vuhanu. In takrat sem videl številke, ki so me prestrašile. Dejansko ena tretjina vseh ljudi, ki so prišli v bolnico, je umrla. To je bil popoln masaker. In jaz sem potem poskušal kupiti zaščitno masko, zaradi tega, ker se je se je že takrat v bistvu ugotavljalo, da zaščitne maske preprečijo širjenje in okužbo. Se pravi, tukaj so bile narejene dosti dobre študije, recimo v Koreji, Tajvanu in tako naprej, ki so pokazale učinkovitost tega pristopa, ampak enostavno nisem mogel niti dobiti teh mask. Potem sem se pogovarjal s kolegi, ki so bili odgovorni za za te infekcijske bolezni za mesto New York in me niso poslušali. In sem rekel, to bo zelo grdo in slabo in sem se odločil, da se izselim iz stanovanja in premaknem stvari v skladišče in grem nekam bližje družini. Tako da potem sem takrat zapustil New York in v Sloveniji sem poskušal malo ljudem povedati, glejte, to prihaja, je zelo nevarno, se je treba pripraviti. In potem je premier odstopil ob predpostavki, da bo dobil več glasov na naslednjih volitvah. In ko se je to zgodilo, sem rekel, okej, to bo katastrofa, se moramo organizirati. In Sledilnik je bil v bistvu en od rezultatov tega organiziranja. In v osnovi mogoče ključna vloga, ki sem jo jaz imel, je bila ta, da sem vse ljudi, ki sem jih opazil, recimo na družabnih omrežjih in tako naprej, sem poskusil povabiti noter v Sledilnik. V bistvu se mi zdi, da sem bil glavni rekruter tega Sledilnika, ker sem dejansko poskušal združiti vse ljudi, ki so ki so nekaj vedeli o tem in ki so se nekaj trudili okrog tega. Potem so pa še drugi, recimo Luka Renko je pač bil tisti, ki je skrbel za ta produkt in to skupnost v organizacijskem vidiku. Jaz sem takrat v bistvu zraven še firmo vodil, tako sem imel mogoče malo manj časa, kot bi si želel. Ampak ja, tako na nek način smo pa naredili neko orodje, ki ga je uporabljal dobršen delež Slovenije in ki je postal številka ena iskalni pojem na internetu. Mislim, to vreme je bilo številka dva. Torej, ko to povem ljudem, tako se začudijo, kako se kaj takega da narediti. Ampak kot že rečeno, to je bilo, po moje, recimo še posebej v prvem valu je Slovenija delovala kot ena združena država. Ni bilo nekih političnih delitev, vsi so poskušali si pomagati in zaradi tega je tudi Slovenija v prvem valu imela izjemno dobre rezultate. In to je potem, se mi zdi, da je zaskrbelo takratno opozicijo, češ, puh, to ne moremo pustiti, da bi slučajno tukaj bila neka uspešna vlada in je treba protestirati. In potem smo dobili v bistvu to hladno državljansko vojno, ki je potem vodila do tega, da namesto, da bi 400 ljudi umrlo na teden, jih je 800. Tako da zmaga trenutne vlade na slovenskih volitvah je zahtevala na tisoče mrtvih. In to, da je nekdo poskušal na ta način priti na oblast, je po moje nekaj fundamentalno nesprejemljivega. Gregor: Zdaj ta drugi val, prvi val, kot si rekel, sam sem bil voditelj novinar takrat, tudi na terenu, ko so bili protesti, na primer, spomnim se, da ravno se je rodila moja hčerka druga, pa sem bil potem popoldan že na Trgu republike. Ta drugi val je bil res kar brutalen po številkah in po uporu. In zdaj, če danes govorimo o temi, ki sva jo zdaj odprla, še vedno zelo deli. Imaš tiste, ki verjamejo, da o številkah, o katerih ti govoriš, da jih polovica ne drži, da je vse to neka zarota. Rodil se je nek nov upor anticepilci. Mi nismo anticepilci, smo pa proti, bom rekel, cepivom, ki uničujejo našo raso. Tudi v Ameriki, na primer, v tem trenutku vlada predsednik, ki je bil absolutno proti tem, imajo zdravstvenega ministra, ki ne verjame v takšna cepiva. Aleks: Trump je bil eden od tistih, ki je investiral milijarde v to, da se maksimalno hitro cepivo pripravi. Gregor: Ampak govoril je tudi o takšnih stvareh, ki so popolnoma znanstveno dokazane, na primer o pitju, ne vem, česa vse, da se lahko covid pozdravi. Aleks: Trump je pač govoril cel kup neumnosti, ampak njegova administracija je takrat, ko je on bil na oblasti, je dosti efektivno delala v smeri cepiva. Po moje bi se dalo ogromno narediti, recimo s prevencijo okrog, z uporabo mask, kar takrat se je zaradi različnih razlogov zavračalo. Ampak ja, tako, kar se znanosti okrog covida tiče, tukaj je bila pač ta odločitev. Se pravi, tisto, kar bi bilo najboljše, da se ta virus ne zajezi, ampak da se ga eradicira. Se pravi, da se ga uniči. Na žalost svet ni koordinirano deloval in je pač prišlo do tega. Zdaj pa, zanimiva je zgodba proticepilstva. Se pravi, proticepilstvo je bilo neko gibanje, ki je obstajalo že nekaj časa. Ampak takrat, ko se je, ko so se pojavila ta mRNA cepiva v Evropi in v Ameriki, so si Rusi in Kitajci domislili, da dejansko bodo oni spodbijali učinkovitost teh cepiv in jih označili kot nevarne, zato da bi potem svoja lastna cepiva boljše prodajali. Pač, Rusi so imeli Sputnik, potem Kitajci so imeli spet neko svoje. Tako da oni so v bistvu uporabili eno tako močno PR akcijo, zato da so podprli proticepilce na zahodu in v bistvu spodrezali percepcijo učinkovitosti in varnosti teh cepiv. Gregor: Na dobro polje me pelješ. Zdaj sva pa v realnem času in morda pred vprašanjem, kaj bo čez deset let. Potem smo pa zdaj dobili vojno v Ukrajini, napad Rusov, ne imamo ves čas težnje Kitajske, da zavzamejo Tajvan morda, pa potem imamo zdaj še Izrael, ampak dajva se osredotočiti morda na Evropo, pa na ta medijski svet, ko se je začel ta drugi val ali pa tudi prvi val, a ne so tradicionalni mediji vendarle začeli še bolj kot prej izgubljati svojo verodostojnost, zato ker so se pojavljali od spletnih Facebook strani, TikToka, Xa in tako naprej. Kako danes vidiš ta internet, o katerem si čisto na začetku govoril, ne da je bil internet vendarle narejen za dobre ljudi, dobre stvari, danes ga lahko obvladujejo tudi ljudje, ki morda nimajo takšnih namenov. Ti pa se spoznaš na internetne kode, na ta svet, v katerem ti živiš. Koliko je res tega, a ne te informacijske vojne, tega dogajanja, o katerem morda ne vemo nič, pa ključno vpliva na nekatere odločitve ali pa prepričanja? Aleks: Na žalost dosti več, kot si mislimo. Tisto, kar je meni bilo najbolj zanimivo, je, da v času sledilnika smo se borili s temi proticepilci. In potem, ko so 22. ruski tanki zapeljali čez mejo v Ukrajino, so ogromno teh, ki so prej tolkli proti cepivom, je začelo tolči proti Ukrajini. In to mi je dalo en vtis, da je tukaj eno dosti koordinirano delovanje teh računov. Na primer, tudi recimo na RTV Slovenija so novinarji, ki so takrat zamenjali, se pravi, pred tem so kritizirali maske, potem so kritizirali Ukrajino oziroma hvalili Rusijo. Tako da dejansko tukaj imamo en dobršen del tako online kot tudi v bistvu klasičnih novinarjev, ki na nek način so pod vplivom tujih interesov. Ampak to niso tuji interesi, ki bi, ne vem, recimo mogoče tukaj Kitajska pač ima interes hvaliti sebe. Rusija ima tukaj povsem drug interes. Rusija ima tukaj interes uničiti druge države, jih narediti šibke, nemočne, skregane, neodločne. In na nek način smo bili napadeni, vključno z dobršnim delom Evrope in Amerike s strani Rusije in njihovih informacijskih enot. Gregor: Če se vrnem na primer še na drugo stran, kjer tudi delež jih poznaš. Meni kot Evropejcu se zdi, da sem bil napaden tudi z druge strani, s strani Donalda Trumpa in njegove administracije. Ne zgolj, da smo bili podučeni, da premalo dajemo denarja, na primer za lastno obrambo, s čimer se seveda težko ne strinjamo, a ne, ampak ne vem, pogodba z Ukrajino o redkih kovinah, pogovori z Rusijo o končanju vojne mimo Amerike, o financiranju vse te obrambe, ki jo bomo sami plačali za Ameriko. Tukaj se mi zdi, da smo Evropejci spet sami, a ne, da na eni strani imamo Ruse s svojo agendo, na drugi strani pa Američane s svojo agendo. Aleks: Torej, vojna v Ukrajini je vojna v Evropi. Ukrajina se je takrat odločila, da se obrne proti Evropi, da se obrne proti Ameriki. In po moje to ni toliko ameriška vojna, kot je evropska vojna. Evropa je, kot recimo neka organizacijska in vojaška sila, zelo razočarala. Zdaj, seveda, pač del ameriške strategije je bil ta, da Evropa naj ne bi bila preveč obrambno močna, naj bi se zanašala v bistvu na Ameriko v tem. In mogoče to, kar se zdaj tukaj dogaja, je pač, da Trump reče Evropi, je kot okej, dajte se se sami braniti. Tako da jaz ne vidim tukaj tega, da bi, ne vem, da bi recimo Trumpova obrambna pozicija bila pretirano problematična. Po drugi strani, Trump, ko so ga izgnali iz Twitterja, si je naredil svoje lastno družbeno omrežje Truth Social in če greš gledat, katera internetna stran ima tam največ objav, vidiš, da je to Russia Today. Tako da Trump že kot organizacijsko je v bistvu nekako infiltriran s strani Rusije. Tako da ne vem, po moje bolj kot tukaj gledati Ameriko in kaj naj bi ali pa naj ne bi tukaj naredila, je treba pogledati Evropo. A je sposobna Evropa recimo zaščititi nek narod, ki je v bistvu proevropski, z evropskimi vrednotami in poskuša obstati? Gregor: V to verjameš, glede na to, da vidimo, kaj se je, ne vem, zgodilo samo v tem tednu, ko so imeli vojaško parado na Kitajskem, pa smo imeli tam, na primer, slovaškega predsednika, dobro, srbski predsednik je bil tam, madžarski predsednik je v zelo dobrih odnosih s Putinom. Zdi se mi, da Evropa lahko deluje le, če smo enotni, ampak mi pa res nismo enotni. Aleks: Torej, enotnost je optiska, dejansko mogoče celo nezaželena v situaciji miru. Ampak tukaj po moje ni situacije miru. Tukaj napad na Ukrajino ni bil samo napad na Ukrajino, ampak je bil tudi informacijski napad na Evropo. Tako da po moje tukaj Evropa si ne more privoščiti nevtralnosti in si ne more privoščiti neenotnosti v takih pogledih. Hkrati je pa to nekaj, česar Evropa še ni doživela in se pač mora na nek način organizirati okrog tega in pogruntati, kako se organizirati okrog tega. Ampak ja. Gregor: A se ti zdi, da smo se organizirali, da se organiziramo? Aleks: Še malo. Gregor: A se dotakneva, saj bova verjetno malce mešala še, ne vem, umetne inteligence, o čemer nisva še nič rekla, potem se nam je pa zgodil, ne vem, ob vsem tem dogajanju v svetu covid, pa potem vojna, pa potem naslednja vojna, ne, saj to se kar ne neha, to je v zgodovini človeštva očitno popolnoma normalno, ampak vendarle se pa dogajajo zraven tudi preboji. Če je včasih bil avto velik preboj, je potem prišla umetna inteligenca, tudi v tem studiu, pa tudi v studiu, kjer sem prej delal, sem gostil strokovnjake, ki so rekli, to, kar je sedaj, to je šele začetek, zdaj šele poletimo. Kako vidiš, če se je vse začelo z jezikovnimi modeli, ki nas navadne državljane seveda navdušujejo, ampak to res leti, a ne? Kam leti to? Aleks: Bomo še videli, ne, se pravi, ko leti, pomeni, da imaš na hrbtu raketo. Mhm. In to je lahko super, če dobro voziš, in je absolutna katastrofa, če slabo voziš. Mhm. Tako da podobna situacija je tukaj, ne, se pravi, dobili smo neko novo moč. Mhm. Odkrili smo novo obliko ognja. Mhm. In kaj bomo zdaj s tem? Mhm. A bomo zgoreli v v požaru, ki ga bomo sami zanetili, ali bomo dejansko, ne vem, obvladali ta ogenj in in z njim, ne vem, mhm, ustvarili nek boljši nov svet? Gregor: Tvoji možgani delujejo drugače kot moji, na mnogo višjem nivoju je veliko nevarnosti, ki jih prinaša ta umetna inteligenca. Če smo imeli neko tako padalo, recimo Turingov test, pa rečemo, okej, ne, to je neka stopnja, če smo imeli neko zaupanje, da umetna inteligenca ne bo upravljala brezpilotnih letal, na primer, a ne, kar je danes seveda vsakdanjost, a smo v nevarnosti? Aleks: Ja, v nevarnosti smo, še posebej, če spustimo neke psihopatske neumneže do položajev moči in odločevanja. Torej, pač umetna inteligenca na nek način nima neke avtonomije. Torej, ta ideja, da zdaj imamo tukaj neko umetno inteligenco, ki nekaj hoče početi ali pa, ne vem, ki bi bila podobna človeku, to ne obstaja. Na tem noben normalen ni delal. Vse, kar imamo, so orodja za pridobivanje informacij in so orodja za izvajanje nekih komand in ukazov. In vse to je v bistvu v naših rokah in v rokah različnih podjetij. Tako da... Gregor: Saj jaz ne vem, kaj me bolj plaši ali pa skrbi. Omenil si psihopate, bi jih znal nekaj našteti v tem trenutku, ki vodijo naš svet. Omenil si podjetja, pa tudi nisem povsem prepričan, če ne bom rekel, da jih vodijo psihopati, ampak da so njihovi nameni pa res takšni, da si želijo lepši in boljši svet za vse nas. Aleks: Ponavadi tisti posamezniki, ki se izpostavijo, ki so recimo v neki javni sferi, skoraj zmeraj imajo neke dobre namene, mogoče dobre namene za neko podmnožico vseh ljudi. Po moje tisti pravi psihopati bolj delajo izpod radarja in nočejo, da bi se preveč pojavljali v javnosti in tako naprej. Tako da po moje tisti, ki se pojavljamo v javnosti, imamo ponavadi boljše namene kot tisti, ki se skrivajo in ki poskušajo stvari krmiliti od zadaj. Gregor: Samo ti, tvoje podjetje verjetno ne vpliva na tak način kot tisti odločevalci, ki pa imajo to moč. Zadnja taka se je hecna debata, ampak na primer, ko sta se pogovarjala Xi in Putin, sta se pogovarjala o podaljševanju življenja, pa da če velikokrat presadiš organe, se s tem pomladiš, pa da saj 150 let pa ni več tako daleč. Šala, ki kroži, pa ravno ta dva sta se morala o tem pogovarjati, a ne, ampak vendarle, ne, pot v pekel pravijo, da je tlakovana z, saj veš, nekako. Zato morda še enkrat, kakšen pa bo svet čez pet let s to raketo, ki jo v tem trenutku imamo? Aleks: Tak bo, kot bomo sami dosegli, v odvisnosti od tega, kaj bomo počeli v naslednjih dnevih, tednih, mesecih. Gregor: Ti si Slovenec, a ne, vendarle si na začetku rekel, sem se odločil za Slovenijo, razpet si med svetom, med delom. Mi pa vstopamo v neko novo obdobje, ki je za Slovenijo seveda vedno staro obdobje, to je čas pred volitvami, mi smo ves čas pred volitvami, v resnici ne po volitvah, smo že pred volitvami. Kaj je tisto, kar vidiš, da bi potrebovali Slovenci, Slovenija, da se sprašujemo do volitev, da bi bilo dobro, da uredimo, morda tudi pri odločanju, a ne, da bomo živeli v boljšem ali pa v takšnem svetu, kot živimo sedaj? Aleks: Tukaj imamo eno razumevanje tega, kaj je demokracija, ki po moje v Sloveniji še manjka. Se mi zdi, da v Sloveniji še zmeraj ta način razmišljanja, ko se skoraj plemensko razmišlja o politiki, jaz sem to pleme in moram uničiti to drugo pleme. Demokracija ne deluje na ta način. Demokracija deluje tako, da se skupaj odločimo, da bomo dali neke glasove, in to ne za kandidata, ki bo največ naredil za nas osebno, ampak kandidata, ki bo največ naredil za državo, za skupno. In potem, ko dejansko nek kandidat pride na vrh, sprejmeš tega kandidata za svojega premierja, predsednika, kot da bi bil tvoj. Tukaj živimo v nekem razmerju, kjer dejansko imamo volitve in potem zmaga neko pleme in potem tega plemena ne priznavaš in potem se vrtimo v enem takem krogu v bistvu neke nacionalne razdeljenosti. Hkrati pa v bistvu ravno zaradi teh plemenskih pogledov pridejo na vrh neki kandidati, ki resnično niso primerni. Gregor: A je sploh še čas za to plemensko ureditev? Aleks: Če bomo gledali na slovensko politično sfero kot na neko, ne vem, tekmovanje med plemeni, katero bo zmagalo na volitvah, bomo zgubili. Po moje, moramo enkrat dati politiki spoštovanje, ki si ga zasluži, zato da bodo tisti ljudje, ki so izvoljeni, res lahko kvalitetno delali. Hkrati pa še bolj pomembno je, da s spoštovanjem do političnega prostora tudi spodbudimo talentirane ljudi, da gredo v politiko, kar res nujno rabimo. Gregor: Ja, saj bi še lahko govorila o marsičem, ampak se mi zdi, da je tudi ta zaključna misel dobra, ker to, kar potrebujemo, je morda tekma idej in potem sprejetja tega, da morda nas to pelje v prihodnost. Je lepa prihodnost ali boš spet odgovoril kot prej, da je odvisno, kaj bomo počeli jutri, v naslednjem tednu in v naslednjem mesecu in od nas ljudi? Aleks: Prihodnost je povsem odvisna od nas in ponavadi se stvari slabšajo, dokler se ne začnejo boljšati. Gregor: Kje smo? Aleks: Ne vem še, upam, da blizu dna. Gregor: Hvala lepa za dober pogovor, se veselim naslednje prodaje podjetja ali pa rešitve tega, kar pripravljaš in pripravljate. Slovenija še nima samoroga, se mi zdi, ne? Aleks: Slovenija je imela samoroga, ki ga je prodala. Gregor: Ja. Aleks: In prodaja podjetja ni nujna zmaga, na nek način je to, je to skoraj nek tak majhen podjetniški poraz, zaradi tega, ker v bistvu nisi uspel ustvariti podjetja, ki bi ki bi živelo avtonomno naprej. Potem bom pa popravil. Si želim, da bova govorila o tem, kako živite naprej. Gregor: Hvala lepa. Aleks: Hvala vam. Gregor: Vam pa hvala lepa, ker ste bili z nami. Dobro je govoriti z ljudmi, ki jih ne poznamo, pa vidimo, da veliko vedo in da poznajo svet okoli nas in ga tudi upajo komentirati. Hvala, do naslednjič. SBC intervju, podcast kluba slovenskih podjetnikov.